Ameriški senator Bernie Sanders je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja označil za "gnusnega lažnivca" in njegovo vlado za "rasistično", pri tem pa poudaril, da ZDA ne bi smele nadaljevati z dobavo orožja, medtem ko otroci stradajo. Sanders je to izjavo podal v luči naraščajočih mednarodnih in domačih pritiskov na Netanjahujevo vlado, da spremeni svojo politiko.

Stranka svobode, ki jo vodi Ilir Meta, je ostro kritizirala osnutek novega kazenskega zakonika, še posebej člen 210, ki se nanaša na »predajo ozemlja«. Generalni sekretar stranke, Tedi Blushi, je dejal, da spremembe v tem členu predstavljajo nacionalno izdajo Edija Rame, saj zmanjšujejo kazni in s tem ogrožajo varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Albanije. Stranka poudarja, da te spremembe odpirajo pot prodaji albanskega ozemlja.

Nedavni dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je naletel na močne kritike in izzval negotovost. Medtem ko Trump slavi dogovor, je v Evropi narašča nezadovoljstvo, saj se pojavljajo različne interpretacije in protislovja glede vsebine sporazuma. Nekateri opozarjajo, da bi lahko dogovor ogrozil podnebne cilje in ponovil pretekle napake EU v odnosih z Rusijo, medtem ko drugi dvomijo o njegovi pravičnosti in enostranskosti, saj naj bi bila EU prisiljena v dogovor. Grozi tudi, da bo dogovor propadel, saj se bliža rok za rešitev odprtih vprašanj.

Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.

Madžarski politični prostor se razburka okoli Péterja Magyarja in stranke Tisza. Portal magyarnemzet.hu kritizira Magyarjevo politiko kot samopromocijsko in brez osredotočenosti na vrednote ali skupnosti. Medtem origo.hu poroča o sporočilu Tamása Menczerja, ki je Magyarja pozval k javnim razpravam s predstavniki vladne stranke in ga ostro kritiziral zaradi izogibanja takim debatam. Menczer je Magyarju sporočil: »Tukaj sem zate – ne boj se!«

Demokratska narodna partija (DNP) je ostro kritizirala vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića po nedavnem umoru v Budvi. Stranka trdi, da je bila varnost v mestu ogrožena, ker je Šćepanović večino policijskih sil napotil v Botun zaradi obračuna s civilisti, medtem ko so v Budvi ostali le komunalni policisti. Po navedbah DNP se je v noči med 29. in 30. decembrom zgodil umor ravno v času, ko so policijske enote izvajale aretacije v Zeti, med katerimi so bili tudi otroci, starejši in lokalni funkcionarji. Poleg očitkov o napačni razporeditvi sil je DNP izpostavila tudi vprašanje vloge turskega državljana Deniza Albarjaka iz skupine Kuzu. Stranka sprašuje po njegovih pooblastilih, saj naj bi 30. decembra izdajal ukaze črnogorski policiji pri aretacijah državljanov. Kritika leti tudi na legitimnost Šćepanovićevega mandata, ki se je po mnenju stranke začel z valom nasilja in neustreznim odzivom na kriminalne dejavnosti na črnogorskih ulicah.

V Nemčiji je po neuspeli izvolitvi dveh kandidatov SPD za ustavne sodnike nastal politični zaplet. Sodelovanje Unije (CDU/CSU) pri izbiri kandidatov SPD je naletelo na nasprotovanje, saj nekateri menijo, da bi to ogrozilo njihov politični položaj, še posebej ob morebitni prepovedi AfD. Po drugi strani sta Unija in SPD zavrnili sklic izredne seje Bundestaga za izvolitev sodnikov, češ da ni nujnosti. Neuspeh izvolitve je sprožil tudi ostre kritike, pri čemer je Jürgen Trittin (Zeleni) javno kritiziral Jens Spahna (CDU) in kanclerja Friedricha Merza zaradi domnevne nesposobnosti pri reševanju zadeve.

Nekdanji poljski premier Mateusz Morawiecki je ostro napadel sedanjo vlado, ki jo vodi Donald Tusk, zaradi porasta brezposelnosti med mladimi. Morawiecki, poslanec stranke PiS in vodja EKR-ja, je poudaril, da je Tusk "premier poljske brezposelnosti" in da gre za "človeške drame", s katerimi se mora vlada nemudoma spopasti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izpostavil problem ukrajinske korupcije, pri čemer je namignil, da milijarde ameriške pomoči, ki jih je Kijevu namenila administracija Joeja Bidna, niso bile uporabljene za obrambne namene. V Budimpešti so medtem pozvali k širitvi Bidenove politike, podobno kot Trumpova administracija pri sklepanju Abrahamovih sporazumov na Bližnjem vzhodu, saj naj bi Trump veljal za zagovornika miru tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini.

V Črni Gori je Demokratska stranka socialistov (DPS) izrazila zaskrbljenost zaradi ponovnega parastosa Draži Mihailoviću v Herceg Novem, kar interpretirajo kot poskus revizije zgodovine in obuditve četništva. Medtem je v Srbiji Narodna stranka pozvala Visoki svet tožilstva, naj razišče odgovornost tožilcev Zagorke Dolovac, Branislava Lepotića in Slobodana Josimovića zaradi domnevnih nepravilnosti v primeru padca nadstrešnice v Novem Sadu, s čimer se sprašuje o učinkovitosti in integriteti sodnega sistema.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na Poljskem je v poljskih medijih, predvsem v publikaciji Mysl Polska, sprožil ostre kritike in razprave o diplomatskem ugledu države. Kritiki so obisk označili za ponižanje poljske diplomacije, pri čemer so poudarili, da so dejanja ukrajinskega predsednika zasenčila uradne protokole in interese države gostiteljice. V analizah so poudarili, da so določene poteze Zelenskega povzročile nezadovoljstvo v delu poljske javnosti in politike, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odnose med sosednjima državama. Poleg neposrednih kritik na račun protokola se v ozadju pojavljajo opozorila o morebitnih dolgoročnih posledicah za poljsko zunanjo politiko znotraj Evropske unije. Časnik je poročal, da je bil obisk diplomatski neuspeh, ki je v ospredje postavil ukrajinske zahteve namesto poljskih prioritet. Dogodek je v Varšavi spodbudil širšo razpravo o naravi zavezništva med državama v času trajajočega konflikta v regiji.

Nekdanji funkcionar Perić je pozval k razlastititvi klubov odbornikov, s čimer bi uvedli nov "cenzus" za glasove predstavnikov občanov pri delovanju skupščine. Medtem se Beograd sooča s propadanjem, Šapićev sodelavec pa je bil ponovno obsojen, medtem ko je župan več kot mesec dni odsoten iz prestolnice, verjetno na dopustu, kar izziva kritike, saj se je umaknil v času, ko je mesto v težavah.

Nemčija je izgnala jesidijsko družino z otroki v Irak, čeprav je istega dne sodišče odločilo v njihovo korist. Družina se je s posebno pritožbo upirala izgonu in sodišče je njenemu predlogu ugodilo, vendar je odločba prišla več ur po odhodu letala. Zeleni zdaj zahtevajo vrnitev družine v Nemčijo, kar je sprožilo širše zahteve po njeni vrnitvi iz Iraka.

Opozicijska stranka SaS je izrazila ostro kritiko zoper ministra za notranje zadeve Matúša Šutaja Eštoka (Hlas-SD) zaradi domnevne uporabe državnih sredstev za lastno promocijo in izboljšanje javne podobe. Stranka je opozorila na dva nákupa promocijskega materiala v skupni vrednosti približno 1,5 milijona evrov, vključno z nakupom antistresnih žogic in sladkarij za državni denar. SaS prav tako navaja, da je vlada za promocijske materiale ob cirilometodskih praznovanjih namenila več kot 40.000 evrov.

Poslanka Marijana Petir je ostro kritizirala "megalomanske projekte", ki bi lahko nepopravljivo škodovali naravi in okolju v Sisaško-moslavški županiji. Izpostavila je, da so takšni načrti "absolutno nesprejemljivi" in poudarila, da so poljedelski proizvajalci zapustili območje Jakuševca, medtem ko smetišče ostaja.

Nekdanji minister za politične zadeve in varnost Mahfud MD je ostro kritiziral sodbo proti Tomu Lembongu, ki je bil obsojen na 4,5 leta zapora zaradi obtožb o kapitalističnem delovanju. Mahfud MD je dejal, da se sodnik obnaša kot norčavec, ker je sodbo utemeljil na idejah in ne na pravnih normah, s čimer je po njegovem mnenju kršil pravne standarde.

Pokrajinski poslanik Stranke svobode in pravice (SSP) Milan Vasiljević je izpostavil, da Ustavno sodišče Srbije obravnava 42.000 nerešenih zadev. Kljub temu naj bi sodnik Vladan Petrov redno gostoval na režimskih medijih in širil propagando v delovnem času, kar Vasiljević ocenjuje kot nesprejemljivo ravnanje.

Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je izrazil ogorčenje nad pomanjkanjem katalonske glasbe v barcelonskem lokalu in to označil za poskus vsiljevanja jezika. Poudaril je, da je zavračanje uporabe vsiljenega jezika revolucionarno dejanje. Puigdemont je tudi močno kritiziral socialiste, češ da jim je katalonščina povsem nepomembna, in jim očital, da niso dovolj storili za uradno priznanje katalonskega jezika.

Hunter Biden je v dolgem zapisu ostro kritiziral Georgea Clooneyja in druge demokrate, ki so javno pozvali njegovega očeta k umiku iz predsedniške kampanje leta 2024. V intervjuju je izrazil občutek, da je bil njegov oče slabo obravnavan, in se odzval na očitke glede odvisnosti od drog ter omenil tudi Donalda Trumpa.

Stranka Livre in PCP sta danes ostro kritizirala portugalsko vlado zaradi "ideoloških spon" pri poučevanju predmeta Državljanska vzgoja. Livre je vlado obtožil popuščanja skrajni desnici in konservativni desnici, medtem ko je PCP to označil za "nazadovanje", ki razkriva "politične in ideološke koncepte" strank PSD in CDS. Glavni razlog za kritike je izključitev tem, povezanih z identiteto spola, iz novih ključnih učnih vsebin za ta predmet.